Higiena:

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) definira zdravje kot stanje “popolnega telesnega, psihološkega in socialnega blagostanja”. Higiena proučuje škodljive in koristne vplive na človekovo zdravje ter ukrepe za ohranitev in izboljšanje zdravih življenjskih pogojev: zagotavljanje čiste pitne vode, varnih živil, ustrezne kopalne vode, s ciljem zmanjševanja  mikrobioloških, bioloških, kemijskih in fizikalnih dejavnikov tveganja na nivo, ki je še sprejemljiv  za zdravje ljudi. Dejavnost higiene je večplastna, pomembna tako v preteklosti kot tudi v sedanjosti in čeprav se izvaja nekako bolj v ozadju, je njena vloga v prihodnosti nujna in nepogrešljiva.

Nalezljive bolezni :

Na prvi pogled se zdi, da so nalezljive bolezni stvar preteklosti. V prvi vrsti zaradi  izboljšanja splošnih higienskih pogojev, iznajdbe učinkovitih cepiv in razvoja zdravil,  nekatere  bolezni skoraj ne poznamo več: npr. kuge, črnih koz, davice,  otroške paralize, ošpic, tuberkuloze… Pa vendar se zmeraj znova porajajo nove nalezljive bolezni: npr. HIV/AIDS, ptičja gripa, SARS…, stare bolezni ( npr. tuberkuloza) pa skušajo najti nišo za povratek nazaj. Čedalje več potujemo, tudi v predele s slabšim higienskim stanjem ter se s tem izpostavljamo tveganju za okužbe, ki jih v domačem okolju  skorajda ne poznamo (npr. malarija, kolera…) .

Ekologija:

Okolje, v katerem živimo, pomembno vpliva na naše zdravje.  Posledice človeške aktivnosti, dejavnosti industrije,  kmetijstva, prometa,… se odražajo na okolju kot  npr. prekomeren hrup, onesnaženje zraka z izpusti CO₂, SO₂, nitrati v  pitni vodi, svinec v prahu, kadmij v zemljini, mikrobiološko onesnažena živila… , in vplivajo na zdravje ljudi. V svetu se spreminjajo klimatske razmere, zemlja se segreva, orkani se krepijo,  … posledice se kažejo v pomanjkanju in onesnaženju pitne vode in hrane, pojavu  črevesnih nalezljivih bolezni (driske, hepatitisi, okužbe s paraziti…). Sonce nam kaže  svojo manj svetlo plat…, več je kožnega raka…